Normiranec 2026 — Vse spremembe na enem mestu

Novi pragi, progresivna lestvica in praktični primer izračuna za vaš s.p.

Od 1. januarja 2026 je v veljavi Zakon o posebnih postopkih za zagotovitev vzdržnih javnih financ (ZPZR), ki prinaša najpomembnejše spremembe za normirance v zadnjem desetletju. Če ste s.p. na normiranih odhodkih ali razmišljate o tem statusu, je ta vodič namenjen vam. Razložili bomo, kaj točno se je spremenilo, kako izračunati vaš davek po novi lestvici in na kaj morate posebej paziti.

Kaj so normirani odhodki in kdo je normiranec

Normirani odhodki so poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (s.p.). Namesto dejanskih stroškov se za odhodke prizna pavšalni znesek — 80 % prihodkov — zato je davčna osnova le 20 % vaših prihodkov.

Status normiranca je privlačen za tiste, katerih dejanski stroški so nižji od 80 % prihodkov, oziroma za vse, ki si želijo administrativno poenostavitev: ni treba voditi popolnega poslovnega knjiženja, ni obvezne revizije in davčna napoved je enostavnejša.

Do leta 2025 je bil dohodninski sistem za normirance enostopenjski — 20 % na celotno davčno osnovo. Od 2026 naprej velja progresivna lestvica.

Nove davčne stopnje od 2026

Zakon ZPZR uvaja dvostopenjsko progresivno lestvico za normirane odhodke:

• 20 % na davčno osnovo do 14.400 € (kar ustreza prihodkom do 72.000 €)
• 35 % na davčno osnovo nad 14.400 € (kar ustreza prihodkom nad 72.000 €)

Ker je davčna osnova 20 % prihodkov, pomeni prag 14.400 € davčne osnove točno 72.000 € prihodkov. Do te meje plačate enako kot prej — 20 %. Za vsak evro prihodka nad 72.000 € pa se efektivna davčna stopnja poveča.

Novi pragi prihodkov za vstop in izstop

ZPZR je spremenil tudi mejne vrednosti prihodkov, pri katerih je normiranec sploh upravičen do tega statusa:

• Polni čas (edina dejavnost): do 120.000 € letnih prihodkov (prej 100.000 €)
• Delni čas (ob zaposlitvi): do 50.000 € letnih prihodkov (prej 50.000 €, ni spremembe)
• Dejavnost s pomočniki: do 160.000 €, če imate vsaj eno zaposleno osebo za polni delovni čas celo davčno leto

Pragovni znesek 120.000 € je povprečje dveh zaporednih davčnih let. To je bistvena novost — ne gledamo samo tekočega leta, ampak povprečje zadnjih dveh let. Podrobnosti so opisane v naslednjem poglavju.

Pravilo 2-letnega povprečja prihodkov

Pred letom 2026 ste bili normiranec, dokler prihodki v tekočem letu niso presegli praga. Od 2026 naprej se prag preverja na podlagi povprečja prihodkov zadnjih dveh davčnih let.

Praktičen primer: Imate s.p. z naslednjimi prihodki:

• 2024: 105.000 €
• 2025: 135.000 €

Povprečje = (105.000 + 135.000) / 2 = 120.000 €. To je točno na pragu — normiranec status ohranite.

Če pa bi bila leta 2025 višja, npr. 145.000 €, bi povprečje znašalo 125.000 € in bi morali preiti na redno knjiženje.

Praktični primer izračuna davka — prihodki 80.000 €

Oglejmo si konkreten primer za s.p. normiranec s prihodki 80.000 € v letu 2026.

Korak 1: Izračun davčne osnove

Davčna osnova = 20 % prihodkov = 20 % × 80.000 € = 16.000 €

Korak 2: Izračun dohodnine po progresivni lestvici

• Na prvih 14.400 € davčne osnove: 20 % × 14.400 € = 2.880 €
• Na preostalih 1.600 € (16.000 − 14.400): 35 % × 1.600 € = 560 €
• Skupaj dohodnina: 3.440 €

Primerjava: stari sistem vs. novi sistem

• Po starem sistemu (20 % enotna stopnja): 20 % × 16.000 € = 3.200 €
• Po novem sistemu (progresivna lestvica): 3.440 €
• Razlika: 240 € več davka za prihodke 80.000 €

Pri prihodkih, ki so blizu ali pod 72.000 €, je davčna obremenitev enaka kot prej. Progresija začne vplivati šele nad tem pragom.

Prispevki za socialno varnost normiranca

Dohodnina je le del skupne davčne obremenitve. Normiranec mora poleg dohodnine plačati še prispevke za socialno varnost. Ti se izračunajo na osnovi zavarovalne osnove, ki je odvisna od višine prihodkov in se od 2026 naprej upošteva nekoliko drugače.

Minimalna zavarovalna osnova za s.p. normirance ostaja enaka kot za ostale s.p. — vezana je na minimalno plačo. Priporočamo, da za natančen izračun prispevkov preverite veljavne zavarovalne osnove pri FURS ali pri vašem računovodji, saj se te vrednosti letno posodabljajo.

Kdaj se splača ostati normiranec in kdaj preiti na redno knjiženje

Kljub novim stopnjam normiranec status ostaja finančno ugoden za večino s.p. z nizkimi dejanskimi stroški. Ključno vprašanje je: so vaši dejanski poslovni stroški nižji ali višji od 80 % prihodkov?

• Ostanite normiranec, če imate malo dejanskih stroškov (npr. svetovalci, freelancerji, ustvarjalci vsebine).
• Razmislite o prehodu, če imate visoke stroške materiala, opreme ali zaposlenih, ki skupaj presegajo 80 % prihodkov.
• Preverite skupni znesek prihodkov — pri prihodkih nad 100.000 € je vredno narediti primerjalni izračun z rednim knjiženjem.

Kako Konta pomaga normirancem

Za normiranca je sicer administrativna obremenitev manjša kot pri rednem knjiženju, a kljub temu obstajajo obveznosti: vodenje evidence prihodkov, morebitna DDV evidence (za DDV zavezance), ter letna dohodninskia napoved.

Z orodjem Konta poenostavite to delo:

• Evidenca prihodkov — preprosto beleženje izstavljenih računov in prejetih plačil.
• Izračun davčne osnove — Konta avtomatsko izračuna 20 % osnovo in prikaže ocenjeno davčno obveznost po novi progresivni lestvici.
• DDV evidence (za DDV zavezance) — Konta zgradi KIR in KPR iz naloženih računov in izvozi FURS XML za mesečno poročanje.
• Opomniki in roki — Konta vas opozori na bližajoče roke za priglasitev sprememb pri FURS in oddajo davčne napovedi.

Normiranec, ki je hkrati DDV zavezanec, ima de facto enake mesečne obveznosti kot vsak drug s.p. — razlika je le v enostavnejšem letnem davčnem obračunu. Konta poskrbi, da nobena obveznost ne pade v pozabo.