Za davčno leto 2026 veljajo za normirance nova pravila. Uvedel jih je Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), pogoje za vstop pa je marca 2026 omilila novela ZPZR-A. Če ste s.p. na normiranih odhodkih ali razmišljate o tem statusu, je ta vodič namenjen vam. Razložili bomo, kaj se je spremenilo, kako izračunate dohodnino po novi lestvici in na kaj morate posebej paziti.
Kaj so normirani odhodki in kdo je normiranec
Normirani odhodki so način ugotavljanja davčne osnove za s.p. Namesto dejanskih stroškov se prizna odstotek prihodkov. Ti odstotki veljajo od 1. januarja 2025 in se leta 2026 niso spremenili:
- Polni s.p.: 80 % prihodkov do 60.000 €, nad tem zneskom 0 %. Priznanih je največ 48.000 €.
- Popoldanski s.p.: 80 % prihodkov do 12.500 €, 40 % prihodkov od 12.500 € do 30.000 €, nad tem zneskom 0 %. Priznanih je največ 17.000 €.
Polni s.p. je v tem članku zavezanec, ki je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Po noveli ZPZR-A šteje tudi skupno trajanje vsaj 75 % minimalnega letnega sklada ur. Popoldanski s.p. je vsak, ki tega pogoja ne izpolnjuje.
Status normiranca je privlačen za tiste, katerih dejanski stroški so nizki, in za vse, ki si želijo manj administracije: ni treba voditi poslovnih knjig.
Do vključno leta 2025 je bila za normirance enotna stopnja 20 %. Od davčnega leta 2026 velja progresivna lestvica.
Davčna lestvica za normirance 2026
- Polni s.p.: 20 % do davčne osnove 72.000 €, 35 % na del nad to mejo.
- Popoldanski s.p.: 20 % do davčne osnove 33.000 €, 35 % na del nad to mejo.
Meja velja za davčno osnovo, ne za prihodke. Pri polnem s.p. osnova doseže 72.000 € pri 120.000 € prihodkov v letu (120.000 € prihodkov minus 48.000 € normiranih odhodkov). Pri popoldanskem s.p. osnova doseže 33.000 € pri 50.000 € prihodkov (50.000 € prihodkov minus 17.000 € normiranih odhodkov).
Meje prihodkov za vstop in izstop
Za vstop in za izstop šteje povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let. Za leto 2026 sta to leti 2024 in 2025. Povprečje ne sme presegati:
- 120.000 €, če ste bili polni s.p. v obeh letih
- 50.000 €, če ste bili popoldanski s.p. v obeh letih
- 85.000 €, če ste bili eno leto polni, drugo leto pa popoldanski s.p.
Če ste v teh dveh letih dejavnost opravljali le del časa, se meja sorazmerno zniža.
Primer za polni s.p.:
- 2024: 105.000 €
- 2025: 135.000 €
Povprečje = (105.000 + 135.000) / 2 = 120.000 €. To je točno na meji, zato status normiranca ohranite. Če bi bili prihodki 2025 145.000 €, bi povprečje znašalo 125.000 € in bi morali preiti na ugotavljanje dejanskih odhodkov.
Primer izračuna: polni s.p. s prihodki 80.000 €
Korak 1: Normirani odhodki
80 % × 60.000 € = 48.000 €. Za 20.000 € prihodkov nad 60.000 € se odhodki ne priznajo.
Korak 2: Davčna osnova
80.000 € − 48.000 € = 32.000 €
Korak 3: Dohodnina
Osnova je pod 72.000 €, zato velja 20 %: 20 % × 32.000 € = 6.400 €.
Nad 60.000 € prihodkov vsak dodatni evro v celoti poveča davčno osnovo. Tam je vredno primerjati normirane odhodke z dejanskimi.
Prispevki za socialno varnost normiranca
Dohodnina je le del skupne davčne obremenitve. Normiranec mora poleg dohodnine plačati še prispevke za socialno varnost.
Polni s.p. plačuje prispevke od zavarovalne osnove, ki se določi glede na dobiček preteklega leta. Popoldanski s.p. plačuje pavšalne prispevke. Zneski se spreminjajo, zato veljavne vrednosti preverite pri FURS ali pri svojem računovodji.
Kdaj se splača ostati normiranec in kdaj preiti na redno knjiženje
Kljub novim stopnjam status normiranca ostaja ugoden za s.p. z nizkimi dejanskimi stroški. Ključno vprašanje je: so vaši dejanski poslovni stroški nižji ali višji od normiranih?
- Ostanite normiranec, če imate malo dejanskih stroškov (npr. svetovalci, samostojni ustvarjalci).
- Razmislite o prehodu, če imate visoke stroške materiala, opreme ali zaposlenih, ki skupaj presegajo normirane odhodke.
- Preverite skupni znesek prihodkov: pri prihodkih nad 60.000 € (polni s.p.) oziroma 30.000 € (popoldanski s.p.) je vredno narediti primerjalni izračun z rednim knjiženjem.